Učenci sedmih razredov so pri uri DKE imeli predavanje in delavnice na temo » svetovni dan boja proti revščini. Predavanje in delavnice so izvedli predstavniki Centra za socialno delo Pomurje.
Vsako leto 17. oktobra obeležujemo svetovni dan boja proti revščini. Ta dan nas opominja, da revščina ni le oddaljena težava, temveč globalni izziv, ki se dotika življenja milijonov ljudi po svetu, vključno s Slovenijo. Revščina ni zgolj pomanjkanje denarja, temveč celovito pomanjkanje dostopa do osnovnih življenjskih potrebščin, kot so hrana, voda, zdravstveno varstvo, izobraževanje in stanovanje. Revni ljudje pogosto nimajo možnosti, da bi uresničili svoj potencial ali prispevali k skupnosti, v kateri živijo, kar poglablja začarani krog revščine.
Po podatkih Svetovne banke je leta 2022 okoli 719 milijonov ljudi živelo v skrajni revščini, kar pomeni, da preživijo z manj kot 2,15 dolarja na dan. Čeprav se je globalna stopnja skrajne revščine v zadnjih desetletjih znižala, pandemija COVID-19 in globalne gospodarske krize, vključno z inflacijo in podnebnimi spremembami, znova ogrožajo dosežene napredke. Največji delež revnih še vedno živi v podsaharski Afriki in južni Aziji, kjer so težave povezane z neenakopravno razdelitvijo bogastva, oboroženimi konflikti in pomanjkanjem osnovne infrastrukture.
Tudi Evropa ni imuna na problem revščine. Po podatkih Eurostata se je leta 2022 več kot 95 milijonov ljudi v Evropski uniji soočalo z revščino ali socialno izključenostjo. V Sloveniji je sicer stopnja tveganja revščine nižja od povprečja EU, vendar je tudi pri nas problematika še kako prisotna. Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije je leta 2022 pod pragom tveganja revščine živelo približno 254.000 ljudi, kar pomeni, da je vsak osmi prebivalec Slovenije tvegal revščino. Med najbolj ogroženimi so starejši, brezposelni, enostarševske družine in invalidi.
Vzroki in posledice revščine
Vzroki za revščino so zapleteni in prepleteni. Med njimi so ekonomske neenakosti, izobrazbene razlike, pomanjkanje dostopa do zdravstvenih storitev in priložnosti za zaposlitev. Podnebne spremembe in oboroženi konflikti še dodatno poslabšujejo razmere, saj prizadenejo najbolj ranljive skupine prebivalstva. Revščina ne vpliva samo na posameznike in družine, temveč ima tudi širše družbene in gospodarske posledice. Vpliva na javno zdravje, izobraževanje, varnost in stabilnost družb. Ljudje, ki živijo v revščini, se pogosto soočajo z občutkom nemoči, izključenosti in pomanjkanjem dostojanstva.
V Sloveniji, kljub relativno nizki stopnji tveganja revščine v primerjavi z nekaterimi drugimi evropskimi državami, obstajajo nekatere skupine, ki so še posebej ranljive. Med njimi so starejši prebivalci, zlasti tisti, ki živijo sami, saj imajo pogosto nizke pokojnine in omejene možnosti za dodatne prihodke. Prav tako so ranljive enostarševske družine, ki pogosto težje usklajujejo delo in skrb za otroke, kar lahko vodi v socialno izključenost. Na podeželju se revščina kaže v slabši dostopnosti do storitev, kar še dodatno povečuje neenakosti.
Rešitve in upanje za prihodnost
Revščina ni neizogibna. Da bi odpravili revščino, je potrebno globalno sodelovanje, pa tudi lokalna prizadevanja vsake države. Zmanjševanje neenakosti in spodbujanje trajnostnega razvoja sta ključna koraka. Vlade morajo vlagati v dostopno izobraževanje, zdravstveno varstvo, socialne storitve in pravične priložnosti za zaposlitev. Na ravni posameznikov in skupnosti je pomembno, da se zavzemamo za solidarnost, podporo ranljivim skupinam in spodbujamo socialno vključenost.
V Sloveniji se že izvajajo različne politike in programi za zmanjšanje revščine, kot so socialni transferji, subvencije za stanovanje in programe za brezposelne. A vendar je potreben še večji poudarek na preventivnih ukrepih, kot so izobraževalni programi za ranljive skupine, podpora podjetništvu in zaposlovanju ter krepitev javnih storitev, ki ljudem omogočajo dostojno življenje.
Ob svetovnem dnevu boja proti revščini je pomembno, da se zavedamo, da ima vsak posameznik moč prispevati k bolj pravični in vključujoči družbi. Revščina ni zgolj ekonomsko vprašanje, temveč vprašanje človeškega dostojanstva, pravičnosti in solidarnosti. S skupnimi napori lahko gradimo svet, kjer ima vsakdo dostop do osnovnih življenjskih potrebščin in priložnosti za razvoj. Revščina ne sme biti ovira za človekovo dostojanstvo in prihodnost – ne pri nas ne kjerkoli drugje na svetu.
Svetovni dan revščine nas tako opominja, da je svet boljši, ko skrbimo drug za drugega.
In kaj pravijo učenci na to:
Današnje delavnice na temo revščine so se nam zdela zelo zanimive, saj večina nas ne ve, kako je biti zelo reven. Zamislili smo se nad tem ,da vsi ljudje nimajo take sreče kot mi, ne v Slovenije, kaj še le v svetu. Pomembno se nam zdi, da o teh temah spregovorimo, razmislimo, kaj lahko naredimo za zmanjšanje velikih razlik v premoženju med ljudmi in kako lahko sami pomagamo pri zmanjševanju revščine. Naučili smo se ,da je veliko ljudi zaradi revščine izključno iz družbe. Zavedati se moramo ,da je revščina tista ,ki marsikomu vzame možnost, da doseže svoje sanje.
Učenka sedmega razreda
Danes, 16.10 dan pred svetovnim dnevom revščine smo imeli predavanje. Pri uri etike smo imeli predstavitev, iz katere sem se naučila marsikaj. Zelo me je razžalostilo, da se nekateri ljudje iz dneva v dan preživljajo samo z 1,50 evra. Lansko leto v Sloveniji, leta 2023 je kar 264.000 prebivalcev živelo z manjšim dohodkom. Naučila sem se, da obstajata dve vrsti revščine , ki sta absolutna in relativna. Nisem pa vedela, da če se odrasla oseba z otrokom, ki se šola v osnovni šoli, zapade v socialno stisko, ta stiska lahko zelo vpliva na otrokovo počutje v šoli. Vse to pa vpliva tudi na otrokovo sprejetost v družbo. Žal, revščina v svetu in tudi socialne stiske obstajajo od nekdaj in tudi danes ni nič drugače.
Učenka sedmega razreda
Tomaž Lopert
